Obcine se na obmocjih, kjer živijo pripadniki madžarske in italijanske narodne skupnosti, oblikujejo tako, da je v njih zagotovljeno uresnicevanje posebnih pravic narodnih skupnosti.

Na narodnostno mešanih obmocjih, dolocenih z zakonom, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, imata narodni skupnosti v obcinskem svetu najmanj po enega predstavnika. S statutom obcine se doloci neposredna zastopanost narodnih skupnosti tudi v drugih organih obcine.

V okviru svojih pristojnosti obcine s posebnimi akti urejajo vprašanja, ki zadevajo uresnicevanje pravic ter financiranje narodnih skupnosti.

K predpisom iz prejšnjega odstavka daje soglasje Svet narodne skupnosti prek predstavnikov narodnih skupnosti v obcinskih svetih. Kadar organi obcine odlocajo o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na uresnicevanje posebnih pravic narodnih skupnosti, morajo predhodno pridobiti mnenje samoupravne narodne skupnosti.

V narodnostno mešanih obcinah se ustanovi komisija za narodnostna vprašanja. V sestavi komisije imajo pripadniki narodne skupnosti polovico clanov oziroma clanic.

Na obmocjih, kjer živi avtohtono naseljena romska skupnost, imajo Romi v obcinskem svetu najmanj po enega predstavnika.

Kadar so v obcini pripadniki slovenskega naroda v manjšini, se za njih smiselno uporabljajo dolocbe tega zakona o zastopanosti italijanske in madžarske narodne skupnosti v obcinskih organih.

Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se obcine lahko povezujejo v pokrajine.

Pokrajina se ustanovi na širšem geografsko zaokroženem obmocju, na katerem se odvija pomemben del družbenih, gospodarskih in kulturnih odnosov tam živecega prebivalstva in na katerem je - glede na površino ozemlja, število prebivalstva ter obstojecih in potencialnih gospodarskih zmogljivosti - mogoce planirati razvoj, ki bo pospeševal gospodarsko, kulturno in socialno ravnotežje v pokrajini in v državi.

V obmocje pokrajine so vkljucena celotna obmocja posameznih obcin.

Narodnostno mešane obcine in obcine, ki so zainteresirane za povezavo med njimi, se povezujejo v pokrajino, kjer se rešujejo širša vprašanja, ki zadevajo uresnicevanje v ustavi dolocenih pravic in položaja narodnih skupnosti.

Pokrajina je oseba javnega prava.

Država lahko z zakonom prenese dolocene zadeve v izvirno pristojnost pokrajine, predvsem s podrocij:
- varstva okolja (varstvo tal, zraka, vodni viri, morje, odlagališca odpadkov, hidrogeološko varstvo, odpadne vode in drugo);
- urejanja prostora (prostorsko urejevalska dokumentacija regionalnih in nižjih ravni);
- naravnih vrednot in kulturne dedišcine;
- uveljavljanja pravic in položaja narodnih skupnosti;
- socialne politike;
- prometa in zvez (ceste, železnice, prevozi, telekomunikacije in drugo);
- oskrbe z energijo;
- služb za širše obmocje na podrocju zdravstva, socialnega varstva, šolstva in poklicnega usposabljanja;
- kmetijstva in ribolova;
- preskrbe, turizma in gostinstva.

Vsaka obcina ima v pokrajinskem svetu enako število predstavnikov.

Predstavnike obcin v pokrajinskem svetu izvolijo sveti obcin.

Na narodnostno mešanih obmocjih, dolocenih z zakonom, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, imata narodni skupnosti v pokrajinskem svetu najmanj po enega predstavnika.

V pokrajini, ki zajema narodnostno mešane obcine, se smiselno uporabljajo dolocbe 39. clena tega zakona.

Številka: 020-01/90-4/24
Ljubljana, dne 21. decembra 1993

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik

Source: Official Gazette, 72/93